design: kamerad
powered by: e-orbit

OB STOLETNICI ROJSTVA JOŽETA BABIČA



 

Igralec, gledališki, filmski in televizijski režiser ter pedagog Jože Babič se je rodil 13. februarja 1917 v Povžanah pri Materiji. Ob stoletnici njegovega rojstva bodo v številnih krajih v Sloveniji in zamejstvu potekale prireditve, s katerimi se bomo spomnili pomembnega slovenskega ustvarjalca. Pri pripravah dogodkov smo se povezali: Občina Hrpelje-Kozina, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Slovenska kinoteka, Muzej slovenskih filmskih igralcev, Slovenski filmski center, Slovenski gledališki inštitut, Kinoatelje Gorica, Kosovelov dom Sežana, Razvojni center Divača, SNG Maribor, SNG Nova Gorica in Slovensko stalno gledališče v Trstu.


V Slovenskem gledališkem inštitutu bomo z gosti na pogovoru v torek, 21. februarja ob 18. uri o Jožetu Babiču spregovorili s kritiškega in teatrološkega vidika.


Obsežen program raznovrstnih prireditev si lahko ogledate v priložnostni zloženki.

 


Jože Babič kot Tine v: Carlo Goldoni: Primorske zdrahe, Slovensko narodno gledališče za Svobodno tržaško ozemlje, 1947/48, premiera: 28. 2. 1948, režiser: Modest Sancin. Foto: arhiv SLOGI.



Iz gledališkega dela Jožeta Babiča


Tone Peršak v monografiji o Jožetu Babiču Med stvarnostjo in domišljijo (Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, 1982) ugotavlja: »Sodeč po izjavah v raznih intervjujih Babič pripisuje večji pomen svojim režijskim začetkom kot igralskim, čeprav se je poklicno začel najprej uveljavljati kot igralec in je kot igralec doživljal tudi izrazitejša priznanja kritike.« (str. 102)


Sklepno obdobje Babičevih učnih let predstavlja obiskovanje mariborske gledališke šole pod vodstvom igralca in režiserja Vladimirja Skrbinška.


V poznih tridesetih letih je Babič gostoval v ptujskem gledališču kot igralec v Žižkovih režijah in v začetku sezone 1940/41 tam prevzel umetniško vodenje gledališča ter obenem nastopil kot hišni režiser (na oder je najprej postavil Jonsonovo komedijo Volpone).


Po vojni se je vrnil na Ptuj, zrežiral uprizoritev Klopčičeve enodejanke Mati in Zupanove enodejanke Tri zaostale ure, že s prvo povojno sezono pa je bil premeščen v Maribor in nastavljen kot igralec tamkajšnje Drame.


Že isto sezono se je v Mariboru predstavil tudi kot režiser (Molièrovega Tartuffa), po dveh sezonah pa se je odpravil v Trst, kjer je sprva še igral, a »se je kmalu uveljavil kot eden najbolj delavnih, zanimivih in izvirnih režiserjev na Slovenskem« (Dušan Moravec, Vasja Predan: Sto slovenskih dramskih umetnikov, Prešernova družba, 2001, str. 119). Tržaškemu občinstvu se je kot režiser najprej predstavil z uprizoritvijo Cankarjevega Kralja na Betajnovi (1947). Leta 1951 je postavil prvo uprizoritev na prostem, in sicer Kreftove Celjske grofe; nastala je odmevna uprizoritev z monumentalno scenografijo Viktorja Molke.


Od sezone 1954/55 do sezone 1958/59 je bil Babič tudi umetniški vodja Slovenskega gledališča v Trstu; v tem času sta nastali tudi uprizoritvi del Josipa Tavčarja Pekel je vendar pekel in Nicky – zlati deček, s katerima se je tržaško gledališče v letih 1959 in 1960 udeležilo festivala Sterijevo pozorje v Novem Sadu in tako prodrlo v jugoslovanski gledališki prostor.


Po tržaškem obdobju je Babič deloval kot svobodni umetnik. Leta 1969 je postal ravnatelj malo prej profesionaliziranega gledališča v Novi Gorici, tam je zasnoval mednarodni festival Goriško srečanje malih odrov. Ko je zapustil Novo Gorico se je vrnil v Trst in pozneje spet k »svobodnemu« statusu.


Na gledališkem področju je deloval še kot scenograf in kostumograf, podpisal je tudi več priredb. Uprizarjal je tako dela iz repertoarja svetovne klasike kot tudi sodobno dramatiko; večkrat se je vračal k že uprizorjenim delom.


Režiral je v domala vseh slovenskih gledališčih; njegov opus zajema blizu dvesto gledaliških režij. Poleg nekaterih že omenjenih velja izpostaviti številne, pogosto tudi krstne uprizoritve slovenske dramatike; med tržaškimi spektakli na prostem Shakespearovo igro Romeo in Julija (1952), Žižkovo Miklovo Zalo (1953) in (v režijskem sodelovanju z Modestom Sancinom) Goldonijeve Primorske zdrahe (1955). Ob Tavčarjevih igrah je na Sterijevem pozorju sodeloval še z drugimi tržaškimi uprizoritvami: Javorškovih Manevrov (1961), Benedetičeve drame Ne vedno kakor lastovke (1967), Leskovčevih Dveh bregov (1976), Rudolfove igre Koža megle (1977), Kmeclovih Mutastih bratov (1983), leta 1984 pa tudi z uprizoritvijo Partljičeve igre Moj ata, socialistični kulak, ki jo je pripravil v ljubljanski Drami. Koža megle je bila izbrana za najboljšo predstavo Borštnikovega srečanja 1977 (zanjo je bil nagrajen tudi kot režiser); pred tem, leta 1974 pa je bila za zmagovalno predstavo festivala razglašena že uprizoritev Partljičeve komedije Ščuke pa ni, ki jo je zrežiral v mariborski Drami. Na Borštnikovem srečanju je bil sicer nagrajen že leta 1970: ČGP Delo je za najboljšo režijo izbralo njegovo novogoriško postavitev Kralja na Betajnovi. Leta 1985 je prejel tudi zlato značko Borštnikovega srečanja. Je dobitnik nagrade Prešernovega sklada za režijo Dveh bregov (1976), s soustvarjalci prejemnik Prešernove nagrade za izvedbo Hlapca Jerneja na osrednji proslavi ob100-letnici rojstva Ivana Cankarja (1977) in prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo na področju gledališke, filmske in televizijske režije (1981).


DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENSKIH DRAMSKIH BESEDIL




V Slovenskem gledališkem inštitutu se pri vsakdanjem delu srečujemo z dijaki, študenti, raziskovalci in ljubiteljskimi ter poklicnimi gledališčniki z vse Slovenije, z zamejci in z izseljenci, ki iščejo težje dostopna dramska besedila starejših in sodobnih avtorjev. Nekatera so ohranjena le v rokopisih, druga kot tipkopisi ali časopisne objave. Z vzpostavitvijo baze slovenskih dram jih želimo vsem uporabnikom interneta narediti bolj dostopne. Naš cilj je čim bolj pestra in raznolika zbirka, ki bo vsebovala tako najstarejša kot sodobna besedila. Zaradi večje preglednosti je vsako besedilo opremljeno z osnovnimi podatki (zvrst, število oseb, podatki o virih, uprizoritvah in avtorju) in povzetkom dramskega dogajanja.


Vstop v digitalno knjižnico slovenskih dramskih besedil


SLOVENIAN THEATRE NEWS

 

 

Slovenija je majhna država z bogato in raznovrstno gledališko ponudbo. Slovenian Theatre News (STN) podaja vpogled v aktualno delovanje profesionalnih slovenskih gledališč. Z mesečnikom v angleščini tuje partnerje in javnost seznanjamo s tekočim dogajanjem na slovenskih gledaliških odrih in z načrti različnih slovenskih producentov za prihodnost. Zbrane informacije zajemajo predstave različnih žanrov – od dramskega in lutkovnega gledališča, opere, baleta do sodobnega plesa in drugih. S STN obveščamo o uprizoritvah, ki so primerne bodisi za določene ciljne skupine bodisi za posebne priložnosti, njihovi vsebini, prejetih nagradah in tehničnih specifikacijah, predstavili bomo gledališke projekte v pripravi, …

 

November 2015

December 2015

Februar 2016

April 2016

Junij 2016

November 2016

December 2016

Januar 2017




Mednarodna potujoča razstava Zgodovina Evrope – kot jo pripovedujejo gledališča, je gostovala v Sloveniji med 24. oktobrom 2016 in 3. januarjem 2017.

 


STALNE E-RAZSTAVE


Slovenski gledališki muzej, ki deluje kot del Slovenskega gledališkega inštituta, je v sodelovanju z različnimi institucijami v zadnjih letih pripravil več virtualnih razstav.




E-razstava o ustvarjalnem opusu Alenke Bartl je na ogled na strani Alenka Bartl, kostumografka.

 






E-razstavo, na kateri sta predstavljena Bartleby, pisar, zmagovalna uprizoritev Festivala Borštnikovo srečanje 2011, in Milada Kalezić, dobitnica Borštnikovega prstana 2013, si lahko ogledate na strani Festival Borštnikovo srečanje 2011.


E-razstavo, na kateri sta predstavljena Nevihta, zmagovalna uprizoritev Festivala Borštnikovo srečanje 2012, in Igor Samobor, dobitnik Borštnikovega prstana 2012, si lahko ogledate na strani Festival Borštnikovo srečanje 2012.


E-razstavo, na kateri sta predstavljeni Ponorela lokomotiva, zmagovalna uprizoritev Festivala Borštnikovo srečanje 2013, in Olga Kacjan, dobitnica Borštnikovega prstana 2013, si lahko ogledate na strani Festival Borštnikovo srečanje 2013.


E-razstavo, na kateri so predstavljeni Svatba, zmagovalna uprizoritev Festivala Borštnikovo srečanje 2014, Vlado Novak, dobitnik Borštnikovega prstana 2014, druge nagrade Festivala Borštnikovo srečanje 2014 in utrinki zaključne slovesnosti si lahko ogledate na strani Festival Borštnikovo srečanje 2014.


E-razstavo ob 50. obletnici Festivala Borštnikovo srečanje, na kateri so predstavljeni Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014).


Vse razstave so dostopne tudi v angleškem jeziku. / All exhibitions are available in English as well:

Alenka Bartl, Costume Designer

Maribor Theatre Festival 2011

Maribor Theatre Festival 2012

Maribor Theatre Festival 2013

Maribor Theatre Festival 2014

Borštnik Ring Award Winners (1970 – 2014)

 

Leta 2010 sta Slovenski gledališki inštitut in Festival Borštnikovo srečanje pripravila razstavo ob 45. obletnici Borštnikovega srečanja (avtorica razstave in izbor gradiva: Mojca Kreft; idejna zasnova razstave in oblikovalka: Danijela Grgić). Na voljo je tudi v digitalni obliki:

Gledališki utrinki 1966-2010


 

NAPOVEDNIK








torek, 7. 3. ob 17. uri (razstavišče SLOGI, 2. nadstropje)

Javno vodstvo po stalni razstavi HOJA za GLEDalIŠČEM. Od  jezuitov do Cankarja


Stalna razstava osvetljuje pot, ki jo je slovensko gledališče prehodilo od najzgodnejših začetkov v 17. stoletju, ko se je s prihodom jezuitov na Slovensko začelo svetno gledališče, v katerem se je že slišala slovenska beseda, pa vse do začetka 20. stoletja, ko se je s krstno uprizoritvijo Cankarjeve drame Jakob Ruda začelo moderno slovensko gledališče. Razstava slikovito predstavlja začetke in osrednje tokove gledališča v Sloveniji, njegovo vpetost v evropska kulturna dogajanja in njegovo vlogo pri oblikovanju slovenske nacionalne zavesti. Na javnem vodstvu Vas bo skozi razstavo popeljala višja kustosinja in soavtorica razstave mag. Tea Rogelj. Vstop prost!




Stalna razstava HOJA ZA GLEDalIŠČEM. Od  jezuitov do Cankarja v 2. nadstropju Slovenskega gledališkega bo med 9. marcem 2017 in 24. marcem 2017 zaprta.




četrtek, 30. 3. 2017 (v Cankarjevem domu)

Gledališča na Kulturnem bazarju 2017


 

Na Kulturnem bazarju 2017 se dramska in lutkovna gledališča zopet predstavljajo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma (Slovenska Talija 21. stoletja: od gledišča do gledališča, Odlike gledališke olike - v sodelovanje s KUDUS), na ogled bodo tudi predstave (Romeo in Julija, Hamlet pa pol, … ) in še mnogo več …

 

Program Kulturnega bazarja 2017

 






od 3. do 7. 4. (Mestna knjižnica Kranj in Stolp Škrlovec)

Avdiodeskripcija za gledališče, petdnevno strokovno izobraževanje


V okviru Tedna slovenske drame Slovenski gledališki inštitut v sodelovanju s festivalom Teden slovenske drame in Goethe-Institutom Ljubljana pripravlja petdnevno strokovno izobraževanje, ki bo tako videčim kot slepim in slabovidnim udeležencem približalo teorijo in prakso avdiodeskripcije za dramsko in glasbeno gledališče. Z izobraževanjem želimo vzpostavljati nove komunikacijske poti in povezovanja ter ponuditi možnost in orodje za še večjo dostopnost gledališke umetnosti, tudi ranljivim skupinam. Izobraževanje je brezplačno, število mest je omejeno. Prijavite se lahko do 15. marca 2017 oziroma do zapolnitve prostih mest na: sandra.jenko@slogi.si.


Program izobraževanja in več informacij

       







GLEDIŠČE* V dvorani Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI) nadaljujemo s sklopom javnih dogodkov namenjenih predstavitvi in promociji gledališke kulture in umetnosti ter gledaliških ustvarjalcev.

*gledíšče -a s (í) 1. kar določa kriterij za presojanje česa; stališče,  2. zastar. gledališče (SSKJ)


Stalno razstavo HOJA ZA GLEDalIŠČEM. Od  jezuitov do Cankarja v 2. nadstropju Slovenskega gledališkega inštituta si lahko ogledate od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro, ob sobotah od 10. do 17. ure. Stalna razstava je med 9. marcem 2017 in 24. marcem 2017 zaprta.


Obiščite tudi pester muzejski izobraževalni program Slovenskega gledališkega inštituta. Prijave in informacije: mag. Sandra Jenko

---------------------------------------------------------------------------
PRIJAVA NA E-NOVICE

S prijavo na E-novice boste prejemali informacije o dogodkih v inštitutu.

Vaš elektronski naslov, na katerega vam pošiljamo elektronsko pošto, shranjujemo in varujemo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov.

Če ne želite več prejemati E-novic, nas obvestite z odjavo

---------------------------------------------------------------------------

Obiščite nas na Facebooku





Več o projektu


Naložbo sofinancirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.    



NOVA ŠTEVILKA REVIJE ZA TEORIJO SCENSKIH UMETNOSTI AMFITEATER

 



 

 

Druga številka četrtega letnika Revije za teorijo scenskih umetnosti Amfiteater je pod drobnogled vzela položaj osrednje gledališke institucije in analizira predstave Kralj Ubu, Generalka za generacijo, drugič in Trpeče. Prinaša štiri razprave ter tri knjižne recenzije teatroloških del mlajših slovenskih avtoric_jev.


Več o publikaciji


STALNA RAZSTAVA HOJA ZA GLEDalIŠČEM - Od jezuitov do Cankarja




Razstava osvetljuje pot, ki jo je slovensko gledališče prehodilo od druge polovice 17. stoletja. Takrat se je s prihodom jezuitov na Slovensko začela katoliška obnova in s tem svetno gledališče (pasijonske procesije), v katerem se je že slišala slovenska beseda. 


Zajeti vsebinski sklop zaključuje krstna uprizoritev Cankarjeve drame Jakob Ruda - uprizorili so jo 16. marca 1900 v Deželnem gledališču, v stavbi torej, kjer danes domuje SNG Opera in balet Ljubljana. V naslovni vlogi je nastopil Ignacij Borštnik.


Razstava predstavlja vpetost slovenskega gledališča v evropska kulturna dogajanja in njegovo vlogo pri oblikovanju slovenske nacionalne zavesti. Slovenski gledališki muzej oz. inštitut je stalno razstavo odprl 19. decembra 2013.



Odprta je od ponedeljka do sobote (9-17h) in ob sobotah (10-17h). Zaprto ob nedeljah in praznikih.

 

Stalna razstava HOJA ZA GLEDalIŠČEM. Od  jezuitov do Cankarja v 2. nadstropju Slovenskega gledališkega bo med 9. marcem 2017 in 24. marcem 2017 zaprta.



 

VIDEO VODIČ V SLOVENSKEM ZNAKOVNEM JEZIKU S PODNAPISI po stalni razstavi Hoja za gledališčem. Od jezuitov do Cankarja

 

 



Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki ga obeležujemo 14. novembra, smo v SLOGI – Gledališkem muzeju objavili video vodič v slovenskem znakovnem jeziku s podnapisi po stalni razstavi Hoja za gledališčem. Od jezuitov do Cankarja. Video vodič je pripravila Melanie Likar v okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam*. Lepo vabljeni k ogledu, tako na Facebook  ali Youtube strani Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI) kot ob obisku muzeja.

 


 

 

Lepo vabljeni k ogledu!

 

  

*Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za kulturo. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti; prednostne usmeritve Kulturna in socialna vključenost.

 


VIRTUALNA RAZSTAVA SLOVENSKI HAMLETI


Kot nadaljevanje razstave Hamlet na Slovenskem smo Slovenski gledališki inštitut in Novi Zato. v sodelovanju s slovenskimi gledališči, centrom Prodok teater TV, Zgodovinskim arhivom Celje in Radiom Slovenija pripravili tudi virtualno razstava ob 400-letnici smrti Williama Shakespeara.


Razstava Slovenski Hamleti predstavlja triindvajset slovenskih Hamletov, triindvajset slovenskih gledaliških prvakov, ki so Shakespearovega kraljeviča Danskega interpretirali v dvaindvajsetih slovenskih uprizoritvah, od leta 1899 do leta 2013, ter zvočne posnetke znamenitega monologa Biti ali ne biti, v šestih slovenskih prevodih, ki jih interpretira Branko Šturbej (režija: Aleš Jan; posneto v studiu Radia Slovenija). 

 


                                    


Virtualna razstava Slovenski Hamleti je dostopna na:
http://repertoar.sigledal.org/razstava/hamlet-na-slovenskem

 

 



HAMLET NA SLOVENSKEM

Kulturno-zgodovinska razstava ob 400-letnici smrti angleškega pesnika in dramatika Williama Shakespeara (1564-1616)

je bila na ogled v prvem preddverju Cankarjevega doma, 11. 1. 2016-14. 3. 2016.

 


Shakespearov Hamlet že več kot štiri stoletja navdihuje gledališčnike, pesnike, mislece in »navadne« ljudi – živi tudi v zavesti tistih, ki ga niso nikoli prebrali ali gledali. Vsako obdobje najde v njem druge izzive in podtone. V slovenščini je na odru prvič zazvenel 28. decembra 1899 v ljubljanskem Deželnem gledališču v režiji Rudolfa Inemanna, ki je odigral tudi naslovno vlogo. Na razstavi je Hamlet prvič zazvenel tudi v stripu Andreja Potrča, objavljenem v celoti v katalogu razstave, razstava nam je  predstavila tudi vse slovenske Hamlete, se sprehodila skozi zgodovino uprizarjanja Hamleta na Slovenskem, pregledala, kako se znameniti Biti ali ne biti bere in sliši v različnih slovenskih prevodih …

 


Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) v sodelovanju s Cankarjevim domom