design: kamerad
powered by: e-orbit

IN MEMORIAM


 

 

 Foto Marko Modic, arhiv SLOGI



ALEKSANDER KROŠL (1930–2016)

 

 

V 86. letu starosti nas je zapustil igralec Aleksander Krošl, prejemnik Borštnikovega prstana leta 2000.

Za njegovo izbiro igralskega poklica so bili, kot je povedal v nekem pogovoru, odločilni trije »krivci«: igralca Stane Sever in Mira Stupica ter pokojni mariborski gledališčnik Jože Mlakar, ki ga je povabil k sodelovanju z amatersko gledališko skupino. Nekaj mesecev kasneje je uspešno opravil avdicijo v ptujskem poklicnem Okrajnem gledališču, kjer je leta 1950 debitiral z vlogo Mirka v Žižkovi priredbi Miklove Zale. Polletnemu ptujskemu obdobju je sledil študij igre na ljubljanski Akademiji za igralsko umetnost (današnji AGRFT), temu pa angažmaji v različnih gledališčih. Najprej je dve desetletji igral v celjskem gledališču, potem pa nekaj sezon prehajal med gledališči: po treh sezonah se je iz ljubljanske Drame vrnil v Celje, nato je za krajši čas odšel v mariborsko Dramo, naposled se je ustalil v novogoriškem gledališču. Vmes je ob številnih gledaliških vlogah ustvaril tudi pomembne filmske in televizijske vloge.

»Zgodba tega markantnega odrskega umetnika se je od vsega začetka vrtela okoli zrelih moških postav ali tako imenovanih karakternih vlog, s katerimi je Krošl pravzaprav postal svojevrsten pojem med svojimi kolegi, seveda predvsem vrstniki,« ugotavlja teatrolog Vasja Predan in v portretu igralca najprej izpostavi izjemno pohvalno oceno, ki jo je strogi kritik Josip Vidmar podal o njegovi vlogi Sofoklovega Ojdipa (v celjski uprizoritvi režiserja D. Radojevića, 1968): »Bil je kratko malo mogočen in pretresljiv. Po odhodu Ivana Levarja menda prvi junak resničnega formata na naših odrih.«

V oblikovanju zapletenih značajev je Krošl, kot zapiše Predan, »zmeraj izhajal iz psihološko nadrobno razčlenjene karakterizacije in še posebej kultivirane govorne natančnosti, logičnosti in doslednosti, zasidranih v najbolj znamenitih slovenskih izročilih tako imenovanega žlahtnega odrskega realizma«. Takšna značaja sta v Krošlovem celjskem obdobju Hoederer v Sartrovih Umazanih rokah in Thomas Becket v Eliotovem Umoru v katedrali (oba pod režijskim vodstvom F. Križaja). Za Hoedererja in za vlogo Gornika v Cankarjevi komediji Za narodov blagor (režija M. Korun) je leta 1967 prejel nagrado Prešernovega sklada, za Thomasa Becketa je bil leta 1971 nagrajen na Borštnikovem srečanju; istega leta je sledila Severjeva nagrada.

Iz novogoriškega obdobja se je najraje spominjal naslovne vloge v ambientalni postavitvi Don Kihota (dramatizacija M. A. Bulgakov, režija Z. Šedlbauer, 1984), pa likov, kot sta James Tyrone v O'Neillovem Dolgega dneva potovanju v noč in Bruscon v Bernhardovem Komedijantu (oba pod režijskim vodstvom D. Mlakarja, 1984 in 1989). S slednjim je Krošl obeležil petintrideset let igralske kariere in kritik Andrej Inkret je zapisal, da »suvereno, z ležernim humorjem in učinkovitimi teatraličnimi poudarki zmaguje obsežno in komplicirano Bernhardovo partituro«.

Čeprav se je leta 1992 upokojil, je z novogoriškim gledališčem še naprej sodeloval, tudi v času odlikovanja z Borštnikovim prstanom, ko je upodobil lik Padarja v uprizoritvi Tistega lepega dne (dramatizacija Kosmačeve novele S. Fišer, režija B. Kobal).

Igralec, ki se je v slovensko gledališko zgodovino vpisal s izjemno pomembnimi vlogami, je v lanskem pogovoru v Slovenskem gledališkem inštitutu, ki je potekal v okviru praznovanja 50. obletnice Festivala Borštnikovo srečanje, povedal, kako so ga »fascinirale« značajske poteze pri igralskem soočenju z določenim likom. »Zaradi teh zanimivih stvari sem vesel, da sem bil igralec,« je sklenil.


DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENSKIH DRAMSKIH BESEDIL




V Slovenskem gledališkem inštitutu se pri vsakdanjem delu srečujemo z dijaki, študenti, raziskovalci in ljubiteljskimi ter poklicnimi gledališčniki z vse Slovenije, z zamejci in z izseljenci, ki iščejo težje dostopna dramska besedila starejših in sodobnih avtorjev. Nekatera so ohranjena le v rokopisih, druga kot tipkopisi ali časopisne objave. Z vzpostavitvijo baze slovenskih dram jih želimo vsem uporabnikom interneta narediti bolj dostopne. Naš cilj je čim bolj pestra in raznolika zbirka, ki bo vsebovala tako najstarejša kot sodobna besedila. Zaradi večje preglednosti je vsako besedilo opremljeno z osnovnimi podatki (zvrst, število oseb, podatki o virih, uprizoritvah in avtorju) in povzetkom dramskega dogajanja.


Vstop v digitalno knjižnico slovenskih dramskih besedil


NOVA ŠTEVILKA REVIJE ZA TEORIJO SCENSKIH UMETNOSTI AMFITEATER

 

 

Prva številka četrtega letnika Revije za teorijo scenskih umetnosti Amfiteater prinaša štiri razprave domačih avtoric in avtorjev ter tri knjižne recenzije.


Več o publikaciji


RAZSTAVA ZGODOVINA EVROPE – KOT JO PRIPOVEDUJEJO GLEDALIŠČA  TRENUTNO V MÜNCHNU


Slovenski gledališki inštitut od leta 2012 sodeluje s Perspectiv – Združenjem zgodovinskih gledališč Evrope. Ta neprofitna organizacija povezuje ljudi po vsej Evropi, ki vodijo ali skrbijo za zgodovinska gledališča, kakor tudi tiste, ki jih gledališke stavbe zanimajo poklicno ali zasebno. Perspectiv je tudi koordinator Evropske poti zgodovinskih gledališč, projekta, ki se je pričel leta 2012 in se bo zaključil leta 2017 ter ga je podprla tudi Evropska unija v programu Kultura.


V okviru slednjega je nastala mednarodna potujoča razstava Zgodovina Evrope – kot jo pripovedujejo gledališča, pri kateri sodelujemo z uglednimi muzeji Victoria & Albert Museum – gledališki oddelek iz Londona, Teatermuseet i Hofteatret iz Kopenhagna; Muzeum Teatralne v gledališču Teatr Wielki iz Varšave; Deutsches Theatermuseum iz Münchna in Theatermuseum z Dunaja.


Razstava je bila v Varšavi na ogled do aprila 2015, od maja do septembra 2015 v Kopenhagnu, od oktobra 2015 do marca 2016 na Dunaju, od 13. maja do 3. oktobra 2016 gostuje v Münchnu, od oktobra do decembra 2016 v Ljubljani in od februarja do septembra 2017 v Londonu.


Več o projektu (AN, NE, FR)

 




Utrinki z razstave v Kopenhagnu

 


V danskih medijih ob razstavi tudi o partizanskem gledališču v Sloveniji


 


Utrinki z razstave v Varšavi

 

Foto: Perspectiv




STALNE E-RAZSTAVE


Slovenski gledališki muzej, ki deluje kot del Slovenskega gledališkega inštituta, je v sodelovanju z različnimi institucijami v zadnjih letih pripravil več virtualnih razstav.




E-razstava o ustvarjalnem opusu Alenke Bartl je na ogled na strani Alenka Bartl, kostumografka.

 






E-razstavo, na kateri sta predstavljena Bartleby, pisar, zmagovalna uprizoritev Festivala Borštnikovo srečanje 2011, in Milada Kalezić, dobitnica Borštnikovega prstana 2013, si lahko ogledate na strani Festival Borštnikovo srečanje 2011.


E-razstavo, na kateri sta predstavljena Nevihta, zmagovalna uprizoritev Festivala Borštnikovo srečanje 2012, in Igor Samobor, dobitnik Borštnikovega prstana 2012, si lahko ogledate na strani Festival Borštnikovo srečanje 2012.


E-razstavo, na kateri sta predstavljeni Ponorela lokomotiva, zmagovalna uprizoritev Festivala Borštnikovo srečanje 2013, in Olga Kacjan, dobitnica Borštnikovega prstana 2013, si lahko ogledate na strani Festival Borštnikovo srečanje 2013.


E-razstavo, na kateri so predstavljeni Svatba, zmagovalna uprizoritev Festivala Borštnikovo srečanje 2014, Vlado Novak, dobitnik Borštnikovega prstana 2014, druge nagrade Festivala Borštnikovo srečanje 2014 in utrinki zaključne slovesnosti si lahko ogledate na strani Festival Borštnikovo srečanje 2014.


E-razstavo ob 50. obletnici Festivala Borštnikovo srečanje, na kateri so predstavljeni Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014).


Vse razstave so dostopne tudi v angleškem jeziku. / All exhibitions are available in English as well:

Alenka Bartl, Costume Designer

Maribor Theatre Festival 2011

Maribor Theatre Festival 2012

Maribor Theatre Festival 2013

Maribor Theatre Festival 2014

Borštnik Ring Award Winners (1970 – 2014)

 

Leta 2010 sta Slovenski gledališki inštitut in Festival Borštnikovo srečanje pripravila razstavo ob 45. obletnici Borštnikovega srečanja (avtorica razstave in izbor gradiva: Mojca Kreft; idejna zasnova razstave in oblikovalka: Danijela Grgić). Na voljo je tudi v digitalni obliki:

Gledališki utrinki 1966-2010


 
NAPOVEDNIK

 


petek, 2. 9., ob 10.15, v Grajski dvorani (Murska Sobota)

Ples in performans v “Rovtah”/Dance and Performance in Duckburg II, mednarodna razprava

 

Mednarodna razprava z naslovom Ples in performans v “Rovtah”/Dance and Performance in Duckburg II, bo v okviru programa mednarodnega plesnega fesBvala Front@. Pogovor organizira zavod Flota v Sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom.


Več v priponki.


Rok za prijave: 26. avgust 2016 na plese@flota.si






 


Stalno razstavo HOJA ZA GLEDalIŠČEM. Od  jezuitov do Cankarja v 2. nadstropju Slovenskega gledališkega inštituta si lahko ogledate od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro, ob sobotah od 10. do 17. ure.

 

Obiščite tudi pester izobraževalni program Slovenskega gledališkega inštituta.



---------------------------------------------------------------------------
PRIJAVA NA E-NOVICE


S prijavo na E-novice boste prejemali informacije o dogodkih v inštitutu.


Vaš elektronski naslov, na katerega vam pošiljamo elektronsko pošto, shranjujemo in varujemo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov.


Če ne želite več prejemati E-novic, nas obvestite z odjavo.

 

---------------------------------------------------------------------------

Obiščite nas na Facebooku



 


VIRTUALNA RAZSTAVA SLOVENSKI HAMLETI


Kot nadaljevanje razstave Hamlet na Slovenskem smo Slovenski gledališki inštitut in Novi Zato. v sodelovanju s slovenskimi gledališči, centrom Prodok teater TV, Zgodovinskim arhivom Celje in Radiom Slovenija pripravili tudi virtualno razstava ob 400-letnici smrti Williama Shakespeara.


Razstava Slovenski Hamleti predstavlja triindvajset slovenskih Hamletov, triindvajset slovenskih gledaliških prvakov, ki so Shakespearovega kraljeviča Danskega interpretirali v dvaindvajsetih slovenskih uprizoritvah, od leta 1899 do leta 2013, ter zvočne posnetke znamenitega monologa Biti ali ne biti, v šestih slovenskih prevodih, ki jih interpretira Branko Šturbej (režija: Aleš Jan; posneto v studiu Radia Slovenija). 

 


                                    


Virtualna razstava Slovenski Hamleti je dostopna na:
http://repertoar.sigledal.org/razstava/hamlet-na-slovenskem

 

 



HAMLET NA SLOVENSKEM

Kulturno-zgodovinska razstava ob 400-letnici smrti angleškega pesnika in dramatika Williama Shakespeara (1564-1616)

je bila na ogled v prvem preddverju Cankarjevega doma, 11. 1. 2016-14. 3. 2016.

 


Shakespearov Hamlet že več kot štiri stoletja navdihuje gledališčnike, pesnike, mislece in »navadne« ljudi – živi tudi v zavesti tistih, ki ga niso nikoli prebrali ali gledali. Vsako obdobje najde v njem druge izzive in podtone. V slovenščini je na odru prvič zazvenel 28. decembra 1899 v ljubljanskem Deželnem gledališču v režiji Rudolfa Inemanna, ki je odigral tudi naslovno vlogo. Na razstavi je Hamlet prvič zazvenel tudi v stripu Andreja Potrča, objavljenem v celoti v katalogu razstave, razstava nam je  predstavila tudi vse slovenske Hamlete, se sprehodila skozi zgodovino uprizarjanja Hamleta na Slovenskem, pregledala, kako se znameniti Biti ali ne biti bere in sliši v različnih slovenskih prevodih …

 


Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) v sodelovanju s Cankarjevim domom



STALNA RAZSTAVA HOJA ZA GLEDalIŠČEM - Od jezuitov do Cankarja




Razstava osvetljuje pot, ki jo je slovensko gledališče prehodilo od druge polovice 17. stoletja. Takrat se je s prihodom jezuitov na Slovensko začela katoliška obnova in s tem svetno gledališče (pasijonske procesije), v katerem se je že slišala slovenska beseda. 


Zajeti vsebinski sklop zaključuje krstna uprizoritev Cankarjeve drame Jakob Ruda - uprizorili so jo 16. marca 1900 v Deželnem gledališču, v stavbi torej, kjer danes domuje SNG Opera in balet Ljubljana. V naslovni vlogi je nastopil Ignacij Borštnik.


Razstava predstavlja vpetost slovenskega gledališča v evropska kulturna dogajanja in njegovo vlogo pri oblikovanju slovenske nacionalne zavesti. Slovenski gledališki muzej oz. inštitut je stalno razstavo odprl 19. decembra 2013.


Odprta je od ponedeljka do sobote (9-17h) in ob sobotah (10-17h). Zaprto ob nedeljah in praznikih.



PUBLIKACIJA SLOVENSKEGA GLEDALIŠKEGA INŠTITUTA


Priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih mag. Primožu Jesenku za strokovno monografijo Rob v središču: izbrana poglavja o eksperimentalnem gledališču v Sloveniji 1955–1967, ki je izšla v zbirki Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta. Nagrado in priznanje Vladimirja Kralja je Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije prvič podelilo na letošnjem Tednu slovenske drame.


»Obsežna, temeljita in večplastna monografija Rob v središču pomembno prispeva k razumevanju in ovrednotenju gledališkega ustvarjanja v začetku druge polovice dvajsetega stoletja pri nas. V njej se Jesenko osredotoča na takratne eksperimentalne gledališke tokove v polju uprizoritvenih umetnosti na Slovenskem in natančno analizira kontekst uveljavljanja novih žanrskih ter slogovnih pristopov. S tem oblikuje vsebinsko in metodološko bogato študijo, ki je izrednega pomena za celovit vpogled v zgodovino slovenskega gledališča.«

 




Mag. Primož Jesenko
Rob v središču: Izbrana poglavja o eksperimentalnem gledališču v Sloveniji 1955–1967


Knjiga Rob v središču: Izbrana poglavja iz zgodovine eksperimentalnega gledališča v Sloveniji 1955–1967 izhaja iz spoznanja o prepletenosti institucionalne in zunajinstitucionalne dejavnosti v času razvoja slovenskega gledališča po letu 1950, ko se je to napajalo z ustvarjalnimi tokovi zunaj Slovenije oziroma Jugoslavije. V njej je prikazana dialektika razvojnih premen, ki jih niso napovedovala in uresničevala le gostovanja gledališč iz Evrope (ta so postala redna po letu 1955), pač pa tudi dejavnost agilnih posameznic in posameznikov, ki so s svojo razgledanostjo in nekonformno osebnostno naravnanostjo razmikali obzorje – in sicer z opozarjanjem na žanrske in slogovne pristope, ki so bili v tujini že uveljavljeni in kakršna sta bila gledališče v krogu ali vpeljevanje koreografiranega giba v odrski izraz.


Več o publikaciji


SLOVENSKI GLEDALIŠKI LETOPIS 2014/2015

 

http://www.slogi.si/upload/pageFiles/Image/Amfiteater.jpg

 

Slovenski gledališki letopis 2014/2015 je triindvajseti je triindvajseti po vrsti in je obenem 28. nadaljevanje stoletnega Repertoarja slovenskih gledališč (18671967). Temelji na spletno dosegljivi bazi podatkov o slovenski gledališki produkciji (dosegljivi na portalu www.sigledal.org), a tam zbrane podatke tudi bistveno nadgrajuje – z uvodniki, podatki o festivalih in nagradah, s podatki o reprizah in gostovanjih, s povzetkom in primerjavo podatkov med konkretnimi gledališči (na statistični tabeli).


Več o publikaciji