design: kamerad
powered by: e-orbit
Slovensko gledališče v Trstu 1945-1965
Razstavni katalogi, 2002

Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2002


Uredniki kataloga: Bogomila Kravos, Francka Slivnik, Ivo Svetina


Prevod v italijanščino: Bogomila Kravos, Martina Ožbolt



 

 

 

Iz razstavnega kataloga:


 

V Trstu, tistem Trstu, ki pomeni pljuča Slovenije, če štejemo Ljubljano za njeno srce, kot je bil zapisal Ivan Cankar, je bilo 8. marca 1902 ustanovljeno Dramatično društvo. Le nekaj tednov zatem, natančneje 27. aprila, je bila pripravljena prva uprizoritev v slovenskem jeziku: šaloigra Rudolfa Hahna Čevljar baron. Leta 1905 se je slovensko gledališko življenje naselilo v Narodnem domu, ki so ga fašisti 13. julija 1920 požgali. S tem barbarskim dejanjem je bilo slovensko gledališko snovanje iz Trsta pregnano za četrt stoletja.


 

1. maja 1945 so v Trst vkorakali partizani in z njim igralska skupina IX. Korpusa, ki jo je vodil Danilo Turk – Joco. Jernejeva pravica, prva premiera v osvobojenem Trstu, je 2. decembra 1945 ponovno utemeljila slovensko poklicno gledališče. V prvih dveh desetletjih delovanja, od sezone 1945/46 do sezone 1964/65, je v 7300 dneh snovanja na najrazličnejših lokacijah zaživelo 169 samostojnih predstav. Šele 5. decembra 1964 so z otvoritvijo Kulturnega doma v Petronijevi ulici tržaški Slovenci znova dobili svoj prostor za kulturno delovanje. Na tem mestu se je 12. decembra 1964 zgodila prva premierna uprizoritev, Po brezkončni poti Bratka Krefta.


 

Ta zgodovinska dejstva se utegnejo zdeti suhoparna in ne morejo predstaviti silnega, skoraj iracionalnega poleta, ki je vedno znova gnal slovenske gledališke ustvarjalce na Tržaškem, da so postavljali ogledalo pred lice sveta in tako tudi sebi. Cela plejada vrhunskih slovenskih gledaliških ustvarjalcev je po drugi svetovni vojni v Trstu dokazovala živost tamkajšnjega gledališkega življenja in kljub nenehnim pritiskom tujega, sovražnega okolja ohranjala duhovno zavest, da je Trst del slovenskega narodnega telesa. Vse do današnjega dne, ko nevzdržne finančne razmere Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu spet strežejo po življenju, so slovenski umetniki vedno znova potrjevali besede, ki jih je ob premieri Jernejeve pravice decembra 1945 v svoji spomenici zapisal Oton Župančič: Bodite tovariši na tržaških tleh s slovensko besedo znaniki miroljubnega tekmovanja med raznorodci v borbi za tiste cilje, za resnico in pravico, ki jo išče hlapec Jernej.


'Znaniki' sodelovanja med dvema različnima narodoma in kulturama so vzdržali celo stoletje, zato tudi v novo stoletje, prepolno neznank, stopajo polni pričakovanj in upanj.


 

Ivo Svetina

 


 

O razstavi

 

 


39 str.; 21,7 x 11,4 cm

Ilustr, čb., barvne fotografije

slv, it

ISBN 961-6218-65-4