design: kamerad
powered by: e-orbit
Slovenska operna ustvarjalnost 1780 - 1980
Razstavni katalogi, 1980

Razstava Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja ob dvestoletnici slovenske opere, Križanke, 1980


Ljubljana: Slovenski gledališki in filmski muzej, 1980



Avtor razstave: Peter Bedjanič


Oblikovanje razstave: Marija Kolarič




Iz uvodnika:


Minilo bo dvesto let, odkar se je rodila prva slovenska opera, in sicer kot plod preporodnih teženj Zoisovega kroga, da bi uveljavili govorjeno in peto domačo besedo na gledališkem odru, kjer je dotlej kraljevala le tuja italijanska in nemška umetnost. Leta 1780 je bil v almanahu »Pisanice« objavljen Belin izpod peresa Janeza Deva, besedilo za kratko opero v treh prizorih oziroma opereto, ki ga je tedaj ali neposredno zatem uglasbil Jakub Zupan, »Ludi et Chori Magister Kamnecenzis, egregius Compositor et Musicus«, kot se je o njem izrazil oče Marko Pohlin.


Ko se približujemo dvestotemu rojstnemu dnevu Belina in gledamo na tradicijo naše glasbeno dramatske ustvarjalnosti, se je Slovenski gledališki in filmski muzej odločil prikazati slikovno gradivo, ki zajema portrete skladateljev, fotografije in umetniške osnutke scen uprizoritev, slike nastopajočih, gledališke lepake predstav, fragmente iz korespondence ustvarjalcev in rokopisov samih del ipd. Zamisel se zdi še toliko bolj utemeljena, ker razstava, ki jo je leta 1967 priredil Slovenski gledališki muzej ob stoletnici Dramatičnega društva, ni mogla upoštevati celotnega gradiva in je v svojem prikazu časovno segla le do prve svetovne vojne. Nadaljnja razlika med tedanjo in sedanjo razstavo je v tem, da je prva upoštevala tudi slovensko besedno in glasbeno gledališko produkcijo, medtem ko se tokratna osredotoča na našo glasbeno dramsko ustvarjalnost.


Ta se je začela sistematično in kontinuirano razvijati šele s slovenskim nacionalnim gibanjem proti koncu prejšnjega stoletja,kljub temu pa imamo Slovenci kot majhen narod, ki mu usoda dolgo ni naklonila ugodnih okoliščin politične in ekonomske neodvisnosti, na tem področju že marsikaj pokazati. Med glasbeno-dramskimi deli, ki so jih ustvarili naši skladatelji, ne manjka takšnih, ki imajo ob historično-dokumentarni tudi trajno umetniško vrednost. Po tej plati je še zlasti pomemben čas od začetka 20. stoletja naprej, ko slovenska opera stilno in kvalitetno sprejme najprej zahtevnejši novoromantični koncept in nato še radikalna načela modernih glasbenih tokov. Ko prebiramo podatke o datumih izvedb, ugotavljamo, da je le manjše število slovenskih oper doživelo uprizoritev v več sezonah in da je redkim uspelo zavzeti stalno mesto v našem gledališkem repertoarju. Nekaj del še sploh ni prišlo na oder in čakajo na krst. Vse to nas ob bilanci naše dvestoletne glasbeno dramske ustvarjalnosti spodbuja k misli, da za oživljanje domače opere ni bilo storjeno dovolj in da moramo temu vprašanju v prihodnje nameniti več pozornosti.

 

Jože Šivic

 

 


18 str. : ilustr. ; 20 cm
slv