design: kamerad
powered by: e-orbit
Vidiki slovenske gledališke zgodovine
Dokumenti SGM, 2003

Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja, letnik 39, št. 79


Simpozij ob 50-letnici Slovenskega gledališkega muzeja 2002


Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2003

 


Urednik: Ivo Svetina

 

Avtorji besedil: Ivo Svetina, Dušan Moravec, Mirko Mahnič, Taras Kermauner, Emil Frelih, Bogomila Kravos, Andrej Leben, Antonija Bogner Šaban, Blaž Lukan, Adrijan Lah, Radek Novák, Peter Bedjanič, Henrik Neubauer, Neja Kos, Edi Majaron, Darka Čeh, Francka Slivnik, Štefan Vevar, Mojca Kreft, Drago Kunej, Katarina Kocijančič, Marija Grabnar

 

Prevod iz češčine: Nives Vidrih

 


246 str.; 24 x 16 cm
slv, povzetki v angleščini
ISBN  1580-5522




Pričujoča izdaja Dokumentov SGM objavlja gradivo s simpozija, ki se je odvil konec novembra 2002, ob 50-letnici ustanovitve Slovenskega gledališkega muzeja. V publikaciji so objavljeni prispevki 23 avtorjev, ki so se posvetili bodisi različnim vidikom slovenske gledališke zgodovine, bodisi poslanstvu in nalogah gledališkega muzeja kot osrednje inštitucije, ki skrbi za ohranjanje spomina na gledališko umetnost. Svoje prispevke objavljajo tako najuglednejši slovenski teatrologi in gledališki zgodovinarji kot Dušan Moravec, Bruno Hartman, Emil Frelih, Taras Kermauner, kot tudi mlajši: Blaž Lukan, Darka Čeh, Neja Kos.


Posebno kakovost zbornika pomenijo prispevki avtorjev iz zamejstva in tujine: Milica Kravos iz Trsta piše o usodi Slovenskega stalnega gledališča, ki je v drugi polovici 20. stoletja opravilo izjemno umetniško in kulturno vlogo pri utrjevanju identitete tržaških Slovencev. Andrej Leben, mladi raziskovalec iz Celovca, se posveča problemom gledališča na avstrijskem Koroškem, ki prav tako opravlja veliko širšo funkcijo od le ustvarjanja gledaliških predstav. Radek Novak iz Prage piše o vplivu čeških umetnikov na slovensko gledališče v letih 1894-1907 - kljub temu, da so bile vezi med češkim in slovenskim gledališčem že raziskane, Novak opozori na doslej še neznana dejstva. Antonija Bogner Šaban iz Zagreba obravnava obdobje, ko je bil slovenski dirigent Mirko Polič angažiran v operi v Osijeku (1915-1923), ki pomeni enega njegovih pomembnejših ustvarjalnih obdobij. Prispevka Edija Majarona in Darke Čeh se ukvarjata z lutkarstvom kot integralnim delom slovenskega gledališča. Francka Slivnik, Štefan Vevar in Mojca Kreft pa se podrobneje posvečajo vprašanjem, ki se pojavljajo ob muzejskem zbiranju gradiva, njegovem dokumentiranju in evidentiranju. Zbornik se ukvarja s širokim spektrom gledališke zgodovine in vloge gledališkega muzeja, poišče pa tudi ustrezne odgovore.


Več o simpoziju - Dogodki