design: kamerad
powered by: e-orbit
Mile Korun
Gledališke monografije, 2002

Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2002


Uredila: Vasja Predan in Ivo Svetina


Avtorji besedil: Andrej Inkret, Jernej Novak, Vasja Predan, Barbara Pušić, Barbara Orel, Matjaž Zupančič


Sodobniki o Korunu in njegovem gledališču: Peter Božič, Astrid Exel, Dalibor Foretić, Meta Hočevar, Taras Kermauner, Lado Kralj, Mojca Kreft, Igor Lampret, Radoslav Lazić, Janez Pipan, Marinka Poštrak, Alja Predan, Rapa Šuklje, Veno Taufer, Dane Zajc, Mirko Zupančič, Dragan Živadinov


Seznam uprizoritev, knjig, člankov in posnetkov: Katarina Kocijančič (v sodelovanju z Vero Visočnik in Sonjo Stergaršek)


 


Mile Korun je osrednja osebnost slovenskega gledališča druge polovice 20. stoletja. S svojimi režijami, v štirih desetletjih svojega intenzivnega dela na slovenskih odrih jih je opravil prek sto, je renoviral in reevropeiziral slovensko gledališče. Z znamenito režijo Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski, ki je doživela premiero 15. maja 1965, je »pohujšal« slovensko gledališče in javnost, tako pa napovedal novo obdobje slovenskega gledališča. Kljub očitkom tradicionalistov, da ga pri njegovih režijah, še zlasti Cankarja, vodi »huliganski okus« (Josip Vidmar) in da njegovo Puhujšanje ni nič manj kot »pljunek« na avtorja, je Korunu uspelo gledališče osvoboditi trdega oklepa literature, saj - kot je večkrat izjavil sam - beseda vendarle ni vsemogočna.


Triindvajset avtorjev, uglednih slovenskih teatrologov, gledaliških kritikov in dramaturgov ter Korunovih sopotnikov in soustvarjalcev njegovega izjemnega opusa (pridružujejo se jim trije iz tujine), je v »kolektivni« knjigi poskušalo popisati pomen in vlogo tega maga slovenskega gledališča: od akademika Tarasa Kermaunerja do retrogardista Dragana Živadinova, od profesorja Andreja Inkreta do pesnika in dramatika Daneta Zajca so izpisali poglobljene in osebno obarvane razprave ter pričevanja o umetniku, de facto prvem slovenskem gledališkem režiserju, ki je suvereno oblikoval teater kot umetnost, ki je avtonomna. Ustvaril je teater kot umetnost, ki je na videz popolnoma drugačna od sveta, hkrati pa je Korunovo vodilo nenehni razmislek o gledališču in svetu, v katerem se gledališče poraja - prav zaradi tega je Korun s svojimi režijami skozi desetletja izpisoval svojevrstno fenomenologijo slovenskega duha.



Predstavitev knjige - Dogodki


390 str.: fotogr.; 24 x 20 cm

slv, povzetki v angleščini

ISBN  961-6218-69-7